Kot rečeno, smo v tednu med 26.1. in 31.1. predstavljali projekt Stekleničke upanja v pasaži Maximarketa. Vljudno vabljeni ste bili vsi, ki ste bili pripravljeni odstopiti trenutek časa, nekaj pozitivne energije in želje za ozdravitev nekoga, ki je zbolel za rakom.
Ja, kako odurno zveni... RAK... A obstaja, tudi če si včasih želimo zatiskati oči. Tudi med iniciatorkami projekta nas je nekaj takšnih, ki smo skozi to kalvarijo že šle skozi, nekaj se jih še bori, prav vse (da ne pozabimo naših petelinčkov z Otoka zakladov) - prav vsi pa smo si edini, da že majhna iskrica bolniku z rakom pomeni OGROMNO.
Ja, kako odurno zveni... RAK... A obstaja, tudi če si včasih želimo zatiskati oči. Tudi med iniciatorkami projekta nas je nekaj takšnih, ki smo skozi to kalvarijo že šle skozi, nekaj se jih še bori, prav vse (da ne pozabimo naših petelinčkov z Otoka zakladov) - prav vsi pa smo si edini, da že majhna iskrica bolniku z rakom pomeni OGROMNO.
Na povabilo so se nam na stojnici pridružili: Sanja Grohar, Jadranka Juras, Branko Završan in Iztok Polanc, Robert Roškar in ga. Miša Čermak
...pridružilo pa se nam je tudi veliko mimoidočih :
...pridružilo pa se nam je tudi veliko mimoidočih :
p.s.: Zakaj petelinčki? Na Otoku zakladov smo se poimenovale kokoške. In, ker imamo tudi nekaj dečkov, so seveda - petelinčki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar